Alikvotno petje, ki je slišati tako, kot bi pelo več ljudi skupaj, in ne samo eden, je glasbeno izročilo {Tuvincev;Republika Tuva leži na jugu Vzhodne Sibirije in meji z Mongolijo, Kitajsko in Kazahstanom.}, čeprav je ta način petja, ki mu rečemo tudi grleno petje, prisoten v različnih kotičkih sveta, od Severne Amerike do Azije.
Za lažjo predstavitev grlenega petja si oglej videoposnetek ansambla VEDUN. Bodi pozoren na petje, ki ga boš slišal na koncu videoposnetka.
Slišal si dva zvočna primera ljudskih pesmi. Prvo pesem pojejo pripadniki plemena Samburu iz Kenije, drugo pesem pa Vaški Fantje iz Ključarovec. Kako bi opisal ritem oziroma tempo pri prvi in pri drugi pesmi?
| prvi zvočni primer |
drugi zvočni primer |
|
{enakomerni_ritem;svobodni_ritem}
|
{svobodni_ritem;enakomerni_ritem}
|
Pri ljudski pesmi je možno slišati pesmi, ki imajo zelo enakomern, tekoč ritem, in pesmi, ki vsebujejo različne sestavljene ritmične vzorce, ki jih pevci interpretirajo bolj svobodno.
Po značaju razlikujemo pri ritmu dva tipa: giusto in rubato.
Svetovna ljudska glasbena kultura je lahko še tako raznolika, vendar ne glede na to, kot je razvidno iz prejšnjih zvočnih primerov, imajo različni narodi na različnih delih sveta zelo prepoznaven skupni element: ljudsko pesem.
Petje je poseben način komunikacije in splošna lastnost človeštva. Ljudsko pesem najdemo v vsaki kulturi kot prepoznaven način vokalnega izraza. Dejstvo, da je sinkretična umetnost, ki jo sestavljajo besedilo, melodija in ritem, ji daje še večjo izraznost kot ljudskemu plesu ali ljudski instrumentalni glasbi.