ŠPANSKI IMPRESIONIZEM

V nasprotju s francoskim impresionizmom se glasba v Španiji ne naslanja samo na umetne lestvice, kakršna je na primer celotonska lestvica, ampak vključuje tudi folklorne lestvice, ritmična struktura pa je bolj določena in ima tudi večkrat vpliv ljudske glasbe. Še najznačilnejša za impresionizem pa je instrumentalna barva, ki bolj temelji na španskem glasbilu, kitari, kot pa na harfi. Pri skladatelju Isaacu Albenizu je vpliv impresionizma značilnejši v orkestrskih delih, medtem ko so solistična dela bolj pod vplivom španske folklore. V Preludiju (poznanem tudi pod naslovom Asturias) iz klavirske suite Španske pesmi I. Albeniza se zrcalita španska zgodovina, predvsem vpliv {Mavrov;Španski Iberski polotok je bil dolga stoletja pod vplivom Mavrov, to je bilo severnoafriško arabsko pleme, ki se pohvali z najlepšimi arhitekturnimi zakladnicami, kakršna je na primer Alhambra v Anadaluziji. Rimskokatoliški svet je Španijo osvojil v Reconquisti, vendar pa stavb zaradi njihove lepote niso porušili. Skladatelj Albeniz je v skladbi Potovalni spomini op. 71 v enem izmed stavkov z glasbo opisal svoje vtise o Alhambri.} (arabski vplivi), ter instrumentalna igra, značilna za kitaro. Skladbo poslušaj, dostopna je na spletu (v brskalnik vpiši: Albeniz Asturias piano).

Ugotovi, kateri so tisti elementi, ki izhajajo iz arabskega sveta, kateri pa iz igranja na kitaro.

Periodična uporaba akordnih akcentov (poudarkov).

{Način_igranja_na_kitaro;Arabski_vpliv}

Melodika, zasnovana na lestvicah neevropskega stila.

{Arabski_vpliv;Način_igranja_na_kitaro}

Repeticije (ponavljanja) na enem tonu.

{Način_igranja_na_kitaro;Arabski_vpliv}

Med redkimi solističnimi deli, kjer je vpliv impresionizma zelo močan, pa je skladba Azulejos, ki jo je dokončal Enrique Granados, tudi sam pod delnim vplivom impresionizma. Na spletu poslušaj Albenizovo skladbo Azulejos ter Andaluzo (ples št. 5 iz {Španskih plesov;V podobnem stilu so napisani tudi Španski plesi skladatelja M. de Falle.}) skladatelja E. Granadosa.

RUSKI IMPRESIONIZEM

Zapletena osebnost Aleksandra Skrjabina je bila skupek mnogoterih stilov. Kot prvi je nanj vplival Frédéric Chopin, saj je bil Skrjabin izjemen pianist, potem pa so se vrstili vplivi ruskega simbolizma v literaturi, pa vse do atonalne glasbe, kjer se je izognil vplivu Arnolda Schönberga. Skrjabinu so zelo veliko pomenile tudi barve, nanj naj bi vplivala tudi {sinestezija;Sinestezija je nevrološki pojav, kjer posameznik ob vzbujanju enega čuta obenem (nezavedno) doživlja več čutov. Poznamo več različnih vrst sinestezij, na primer videnje barv ob poslušanju zvokov ali pa ob pogledu na sliko slišimo glasbo, številke vedno vidimo zapisane v barvah in podobno. Spomni se Skrjabinovega svetlobnega klavirja, kjer je povezal višino zvoka z izbrano barvo.}. V njegovem opusu pa najdemo še skladbe, napisane pod vplivom impresionizma. V Preludiju št. 1, op. 11, uporablja {pandiatoniko;Pandiatonika je znana tudi pod izrazom »glasba belih tipk«.}, iz katere izlušči kvartne akorde (ti se razlikujejo od »navadnih« akordov po tem, da so sestavljeni iz samih kvart, ne iz terc). Iz pandiatonike, po belih tipkah, pa lahko razberemo, kakšno lestvico je uporabil za osnovni material.

Pomagaj si z notnim zapisom desne roke z začetka njegovega Preludija in ugotovi, kateri toni lestvice manjkajo.

Izberi barvo: pravilno, nepravilno

Če ta tona odšteješ od števila sedem, kolikor je različnih belih tipk na klavirju, dobiš »belo pentatoniko«, lestvico, ki poteka po belih oziroma diatoničnih tipkah in ima pet tonov. Uporaba pentatonike in kvartnih akordov je bila v obdobju impresionizma zelo pogosta. Poslušaj tudi Skrjabinov Preludij št. 1, dostopen je na spletu.