Čeprav je bil Ralph Vaughan Williams učenec M. Ravela, pa je ta izjavil, da je bil Williams edini, ki ni skladal v enakem stilu kot on sam. Seveda je impresionizem na Williamsa vplival, vendar mu je znal dodati tipično angleški stil, navezujoč se tudi na srednjeveško harmonično strukturo ter otoško folkloro. Skladatelji so v želji po novi zvočnosti velikokrat uporabili asketski pristop pri izbiri tonskega materiala. Na spletu poslušaj 3. stavek Williamsovega Koncerta za oboo. Slišiš lahko, da skladatelj uporablja lestvico, sestavljeno iz treh tonov (d, e, fis). Tone je razporedil v dva enaka motiva (e, fis in d, e).

Številka 1 v izseku partiture vsakokrat označuje celotonsko razdaljo med dvema sosednjima tonoma melodije v flavti.
Durov ali molov akord navadno sestavljajo prima, terca in kvinta. Terca daje akordu karakter (molov ali durov). Če pa je ni ter je kvinta »prazna«, dobimo poseben zvočni občutek nedorečenosti. Tak poseben zvok, predvsem v vzporednem gibanju, so uporabljali mnogi impresionisti. V upodabljajoči umetnosti bi lahko bil to siv, brezbarven oziroma prozoren lik, umeščen v barvni sliki. Poslušaj skladbo Zimske vode (Winter Waters), dostopno na spletu, ki jo je napisal angleški skladatelj Arnold Bax. Skladatelj v njej večplastno ponazori prosojnost vode (s »praznimi« akordi v zgornjih glasovih), pretečo nevarnost vode (s spodnjo plastjo v basih) ter vodne prelive (z arpeggi). Skladba v razvoju prehaja v bolj vznemirjene brzice, potem pa se tok znova umiri.