Skladateljsko delo zaživi šele z izvedbo. Tako dela slovenskih skladateljev pogosto izvajajo {številni slovenski orkestri;Simfonični orkestri:
Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor, Orkester NOVA filharmonija iz Nove Gorice, Mednarodni orkester Ljubljana (LIO), Simfonični orkester Domžale-Kamnik in drugi.
Komorni orkestri:
KOS DSS (Komorni orkester solistov Društva slovenskih skladateljev), Celjski godalni orkester, Mladi ljubljanski solisti, Obalni komorni orkester (OKO) in drugi.
Mladinski orkestri:
Mladinski simfonični orkester GŠ Celje,
Simfonični orkester KGB Ljubljana, Simfonični orkester Cantabile iz Logatca in drugi.
}, {komorne zasedbe;STOP - slovenski tolkalni projekt, Ansambel MD7, Slowind, Godalni kvartet Feguš, Godalni kvartet Tartini, Godalni kvartet SF, Ariart, Slovenski kvintet trobil in drugi.} pa tudi {solisti;Dubravka Tomšič Srebotnjak, Irena Grafenauer, Jože Kotar, Mate Bekavac, Igor Ozim, Jernej Brence, Vasilij Meljnikov, Stanko Arnold, Karmen Pečar, Mojca Zlobko in drugi.} in {dirigenti;Marko Letonja, Anton Nanut, Loris Voltolini, Igor Švara, Marko Gašperšič, Lovrenc Arnič, Simon Dvoršak, Simon Krečič, Marko Hribernik, Simon Perčič, Nenad Firšt, Matjaž Brežnik, Marjan Grdadolnik, Ambrož Čopi, Marko Vatovec, Mirko Cuderman, Mateja Šolar, Živa Ploj Peršuh, Uroš Lajovic in drugi.}. Skladbe so izvajane na številnih festivalih, kot so na primer Mednarodni glasbeni festival Bled, Unicum, ter koncertnih ciklih, kot so Koncertni atelje DSS ter Noč slovenskih skladateljev. Predvsem zadnja je spodbudila pluralizem stilov, posredno pa je vplivala tudi na postmodernistični stil. Predstavniki tovrstne smeri so predvsem Alojz Ajdič, David Beovič, Črt Sojar Voglar in Dušan Bavdek. V grobem gre pri postmodernizmu za sklapljanje tako tradicionalnih kot tudi modernističnih in drugih elementov, ta glasbeni stil pa se je približal tudi širšemu krogu poslušalcev.
Prisluhni skladbi {Hoquetus I.;Hoquetus v francoščini pomeni kolcanje. Obliko so uporabljali že v preteklosti, avtorji pa so vtis kolcanja dosegli tako, da so krajše odseke skladb izmenično namenjali dvema različnima glasovoma. Bolj, ko so bile menjave med tema glasovoma hitre in pogoste, večji zvočni vtis kolcanja so s tem ustvarili. Skladatelj D. Bavdek je napisal tudi Hoquetus II. Z obema skladbama se je želel pokloniti tej pretekli glasbeni obliki, vtis kolcanja pa je ponazoril z izmenjevanjem glasov, s ponavljanji, z uporabo sestavljenih taktovskih načinov in z glissandi.}, skladatelja D. Bavdka, v kateri združuje tako modernistične elemente, kot tudi elemente iz preteklega glasbenega obdobja (posnetek je dostopen na skladateljevi spletni strani). Značilnosti katerega preteklega obdobja slišiš?
