Zborovska glasba je lahko tudi del vokalno-instrumentalnih skladb, kot so: kantate (Radovan Gobec: Jelenov žleb; Pavle Merkú: Tri majhne kantate; Damijan Močnik: Adventus Domini nostri Jesu Christi; Andrej Misson: Sv. Elizabeta; Samo Vremšak: Kronanje v Zagrebu; Matija Tomc: Križev pot), {opere;O operah si lahko prebereš v poglavju Glasba v gledališču in medijih. }, maše (Marijan Gabrijelčič: Missa gratia; Ivan Florjanc: Missa solemnis iuvenum) in podobno. Zborovska glasba pa je pogosto namenska. Tako so partizansko zborovsko glasbo gojili že v času NOB (Radovan Gobec, Karol Pahor, Bojan Adamič, Rado Simoniti, Ubald Vrabec, Janez Kuhar); zborovske pesmi uporabljajo tudi v sakralne namene (Maksimilijan Feguš, Štefan Mauri); zanimivo pa je tudi, da ima vsaka država svojo himno, torej zborovsko skladbo, ki v besedilu poudarja narodno zavest in vrednote. Stanko Premrl je na besedilo Prešernove Zdravljice uglasbil slovensko himno.

Izberi si enega izmed obravnavanih skladateljev in, po vzoru Glasbenega popoldneva z Antonom Lajovcem, oblikuj koncertni list s štirimi skladateljevimi pomembnejšimi deli. Navedi tudi izvajalce ter kraj koncerta (razmisli, s katerimi kraji lahko povežeš skladateljevo ime). Skladbe poslušaj in jih v koncertnem listu na kratko opiši, dodaj tudi kakšno zanimivost o njihovem nastanku in prvih izvedbah.
V razredu skladbo v izvedbi omenjene vokalne skupine poslušajte, dostopna je na spletu. Nato vokalno izvedbo primerjajte z originalno instrumentalno skladbo. Pogovorite se o tem, na kakšen način in katera glasbila pevci oponašajo z glasovi. Bi znali tudi vi? Izberite instrumentalno skladbo in tudi sami poskusite ponazoriti zvoke glasbil s svojimi glasovi.