Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Od alkimije do kemije

Sodobna kemija se je razvila iz alkimije (arabsko al-kimia – umetnost preoblikovanja).

Zgodovina alkimije sega v stari Egipt. Iz rud so namreč pridobivali kovine, iz rastlin so pripravljali strupe in zdravila, ponarejali so drage kamne in izdelovali umetna barvila. Njihovo znanje so prevzeli Arabci in ga nato razširili po Evropi.

Alkimija ni temeljila na znanstvenih dokazih.
Evropejci so uporabljali alkimijo za iskanje "kamna modrosti" in "eliksirja življenja".

Sodobna kemija se je začela z Lavoisierovim odkritjem zakona o ohranitvi mase (leta 1783), Proustovim zakonom o stalnih masnih razmerjih (leta 1799) in Daltonovo atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800.

Kemija se je verjetno začela z opazovanjem gorenja. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj predstavljal mistično silo, ki je pretvarjala snov v drugo snov in hkrati dajala toploto in svetlobo.

Antoine-Laurent de Lavoisier

Francoski kemik Antoine-Laurent de Lavoisier (1743–1794) je s poskusi dokazal, da je gorenje proces, v katerem sodeluje kisik. Skrbno je tehtal mase reagentov pri reakcijah in s tem prišel do zakona o ohranitvi mase. Določil je tudi ime vodika in veliko prispeval tudi na področju razvoja kemijske nomenklature.

John Dalton

Najpomembnejše delo Johna Daltona (1766–1844) predstavlja njegova atomska teorija. Glavne teze atomske teorije so:

- elementi so sestavljeni iz majhnih delcev, imenovanih atomi;
- vsi atomi danega elementa so enaki;
- atomi danega elementa so različni od atomov drugih elementov;
- atomi enega elementa se lahko združijo z atomi drugih elementov in pri tem tvorijo sestavljene snovi;
- atomov ni mogoče ustvariti, deliti v manjše delce ali uničiti v kemijski reakciji.

Kemija je življenje človeka skozi zgodovino močno spremenila. Redko pomislimo, koliko vplivajo odkritja in izumi v kemiji na naš vsakdanjik. Oglejmo si le nekaj primerov.

<NAZAJ
>NAPREJ2/264