Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Petrokemija

Odkritja v kemiji so omogočila napredek tudi na področju energije in prevoza. Ljudje so v 19. stoletju domove ogrevali z lesom in premogom, za razsvetlitev pa so uporabljali sveče in svetilke na kerozin. Potovali so peš, s konji, z vlaki ali parniki.
Premog je predstavljal osnovni vir energije in kemikalij vse do obdobja po drugi svetovni vojni, kmalu pa ga je izpodrinila nafta, ki danes predstavlja pomemben energetski in surovinski vir.

Več kot 60 % svetovnih naftnih zalog je v državah Bližnjega vzhoda. Pridobivajo jo z vrtanjem in črpanjem na kopnem ter na morjih.
Surova nafta je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina. Pred uporabo jo je treba predelati. Velike industrijske obrate, kjer surovo nafto z različnimi postopki ločijo na komponente, imenujemo rafinerije.

Ločevanje poteka najprej na osnovi različnih vrelišč posameznih sestavin, postopek pa se imenuje frakcionirna destilacija. Tako nafto ločijo na sestavine ali frakcije od zelo hlapnih (plini) do težko hlapnih (preostanek). Na sliki je predstavljena shema destilacijskega stolpa.

 

Približno 90 % svetovne proizvodnje nafte porabimo kot gorivo, preostalih 10 % pa se predela v surovine za sintezo pomembnih organskih spojin. 

To področje predelave nafte imenujemo petrokemija. Petrokemija je danes nepogrešljiva, saj je današnja družba velik potrošnik nafte.

Katera od frakcij, ki jo dobimo iz nafte, ima med navedenimi najnižje vrelišče?

<NAZAJ
>NAPREJ5/264