Srednji vek je kot zgodovinsko in umetnostno obdobje eno najbolj plodnih
in zanimivih. Izhodišča za umetniški razvoj arhitekture, kiparstva in
slikarstva so umetniki iskali v zapuščini propadlega rimskega imperija.
Izoblikovali so se novi motivi. Vsebina je bila sprva vezana na Sveto pismo.
Med prvimi krščanskimi motivi se je uveljavila podoba Kristusa kot
vladarja. Postopoma se je izoblikovala kristološka ikonografija, v
okviru katere so se uveljavili tudi drugi motivi s Kristusom v glavni
vlogi. Prizori Poslednje sodbe in Kristusa Razsodnika so posebej
značilni za romansko kiparstvo. Predvsem v slikarstvu, pa tudi v
kiparstvu, so se uveljavile podobe Kristusovega življenja in njegovih
čudežev.
Z uveljavitvijo zasebne pobožnosti in intimnejšim odnosom med vernikom
in upodobljenimi figurami so se v slikarstvu in kiparstvu razvile nove
teme. Krepila se je mariološka in svetniška ikonografija, ki je vrhunec
doživela v cerkveni opremi in stenskem slikarstvu. Hkrati pa je bila z
velikimi cikli tudi del najpomembnejšega cerkvenega okrasa na
zunanjosti.
|
Arhitektura se je postopoma razvijala in ima izhodišče v rimski javni baziliki. Uveljavila sta se dva tipa tlorisa, vzdolžni na Zahodu in središčni na
Vzhodu. Prve samostanske skupnosti so se oblikovale v času prehodnih
obdobij in postopoma so se razvili različni tipi cerkva. Gotski slog je v
osnovi sledil bazilikalnemu, a so se sčasoma pojavile spremembe tako v
oblikovanju tlorisa kot tudi cerkvenega prostora v notranjosti. Med
drugim sta se izoblikovali tako imenovani dvoranska in stopnjevana cerkev.
|
|
| Longitudinalni tloris |
Centralni tloris |
| Dvoranska cerkev |
Stopnjevana cerkev |