Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

UMETNOST 19. STOLETJA

KIPARSTVO IN ARHITEKTURA

Na umetnost 19. stoletja so vplivale različne kulturnozgodovinske okoliščine. Številna gibanja, ki so se oblikovala v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi, so se zrcalila v spremenjeni vlogi umetnika in umetnosti.

Družbenopolitične in kulturne spremembe so močno vplivale tudi na razvoj kiparstva, ki ga je v nasprotju s slikarstvom in arhitekturo 19. stoletja manj. Ne uveljavi se kot del vseh gibanj, temveč le v okviru neoklasicizma, romantike, realizma in postimpresionizma.

Slogovno se umetniki med seboj opazneje ne razlikujejo, vsako gibanje ali slog pa zaznamujejo drugačne teme in sporočila, ki so posledica zgodovinskih okoliščin. Konec 18. in prva polovica 19. stoletja so na razvoj sloga in motiva v kiparstvu (neoklasicizem, romantika) vplivali francoska revolucija, Napoleonova vladavina ter njegov propad, liberalne vstaje ter revolucije, povezane z narodnimi vprašanji. Na kiparstvo zadnjega desetletja 19. stoletja pa so močno vplivali simbolična ideologija ter avtorji, kot sta Hegel in Baudelaire (realizem).
Antonio Canova, 1803–1806,
Napoleon Bonaparte 
Karl Gotthard Langhans,
1788–1791, Brandenburška vrata


Neoklasicistični slog je razvil nove oblike tudi v arhitekturi, ki je sledila enakim antičnim vzorom kot slikarstvo in kiparstvo. Arhitekturni slog neoklasicizma, zanimanje za preteklost ter porast nacionalne zavesti so v naslednjih stoletjih vplivali na razvoj zgodovinskih slogov (historizem) v arhitekturi. Uveljavili so se novi gradbeni materiali, ki so pripomogli k preoblikovanju mestne arhitekture.

{RAZMISLI;Katere gradbene materiale so uporabljali v arhitekturi od prazgodovine do 19. stoletja?}

Razvoj arhitekture druge polovice 19. stoletja je najbolj zaznamovala industrijska revolucija. Industrijska tehnologija se je v tem času razvila zelo hitro, življenje v Evropi se je naglo spremenilo. Uveljavila se je množična proizvodnja v tovarnah, v delo so bili vključeni tako moški kot tudi ženske. Velike količine izdelkov so prinesle pocenitev, vse pogosteje pa se je za delo uporabljalo stroje. Mesta so se razvila v cvetoča središča industrije, rudarstva, trgovine in podobno. Nova industrijska območja so nastala in se razvijala s pojavom železniškega prometa, po letu 1870 pa so se začele uveljavljati nove industrijske veje, kot sta električna in kemična industrija. Sledil je tudi nagel porast prebivalstva.

<NAZAJ
>NAPREJ188/237