Krajinska arhitektura je disciplina, ki se ukvarja z oblikovanjem krajine, oblikovanjem naravnega in grajenega okolja vrtov in parkov, varstvom okolja, varstvom narave in s prostorskim načrtovanjem.
![]() |
|
| Upodobitev vrta, 669–631 pr. n. št. Severna palača, Ashurbanipal, Ninive |
Maarten van Heemskerck, 16. stoletje, Upodobitev visečih vrtov Babilona |
Park
Park je določeno/izločeno naravno okolje s posebno oblikovanimi naravnimi elementi. Prvega so verjetno oblikovali že Asirci, za glavne principe urejanja parka si lastijo zasluge Angleži, k razvoju mestnega parka pa so najbolj pripomogli Nemci, Francozi ter Američani in vplivi z Daljnega vzhoda (Kitajska in Japonska).
![]() |
![]() |
| Nicolas Raymond, leto 2013, Angleški park v ivju, Dublin, Irska |
Selena N. B. H. leto 2013, Japonski vrt s čajnico |
Načela oblikovanja vrtne arhitekture
Parkovne in vrtne ureditve temeljijo na vizualnih elementih, kot so
linija, ploskev in prostor in so oblikovane z upoštevanjem likovnih
spremenljivk in načeli likovnega reda. Poleg vidnega je ideja
oblikovanja in zaznavanja vrtnih in parkovnih ureditev povezana še s
slušnim zaznavanjem ter vonjem (lat. percepcija – čutno zaznavanje).
Piet Mondrian in Theo van Doesburg, med letoma 1910 in 1942, Abstrakcija naravnih oblik
{RAZMISLI; Ali postopek abstrakcije uporabljaš pri likovnem ustvarjanju?}
Načrtovanje vrta ali parka
Pri načrtovanju vrta ali parka je pomembno, da upoštevamo funkcijo, premislimo poti, izberemo naravne (travnate površine, cvetlične gredice, nizke grmovnice in drevesa) ter grajene elemente (poti, luči, klopi, vodnjake, koše za odpadke, paviljone …) ter ne nazadnje tudi arhitekturna in umetniška dela (steklenjake, kipe, instalacije …).
|
Lene Lekše, leto 2014, Tloris in detajli vrta, akvarelirana risba, dopolnjena s kolažem |