Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zapomnimo si, da pri upodabljanju figure odraslega človeka upoštevamo razmerje 1 : 7, kar pomeni, da je višina glave osmina višine človeka.

V poglavju o viziranju smo že spoznali proporce glave in risanje portreta. Tudi to znanje bomo uporabili pri upodobitvi človeške figure.
Kot smo že omenili, imamo za kiparjenje na voljo mnogo materialov, ki zahtevajo posebne in različne načine obdelave: gnetenje, dodajanje, odvzemanje, sestavljanje, ulivanje, spajanje, klesanje, instaliranje ...
Pester izbor materialov umetniku omogoča različno obdelavo in doseganje različnih učinkov, ki jih daje površina kiparskih stvaritev.

 

Constantin Brancusi, Speča muza, 1910, bron

Speča muza je primer upodobitve glave. Kadar umetnik upodobi določeno osebo, je to portret, kadar upodobi samega sebe, gre za avtoportret. Podoba je lahko izdelana samo do prsi, zato se tak kip imenuje doprsni kip.
Kipar lahko izdela celopostavni kip, torej celotno človeško telo ali figuro. Kadar upodobi golo figuro, se takšna upodobitev imenuje akt.
Torzo je akt brez glave, praviloma tudi brez nog in rok.

 

Lujo Vodopivec, Akt, 1979, beton

<NAZAJ
>NAPREJ70/125