Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Kip (statua, soha, plastika, skulptura) je izdelek kiparske umetnosti, ki za predmet upodobitve izbira različne motive. V tem poglavju smo obravnavali motiv človeka. Glede na upodobljeno podobo ločimo:
• glavo,
• doprsni kip,
• celopostavno figuro,
• akt,
• torzo,
• skupino figur ali figuralno kompozicijo.
Glede na to, koga upodobi kipar, poznamo portret, avtoportret in skupinski portret. Umetnik lahko izdela kip po realni podobi v pravilnih razmerjih (proporcih) ali pa proporcev namenoma ne upošteva. Spodnji figuri sta v disproporcih.

Alberto Giacometti,Visoki figuri II in III, 1960, bron.

Prikaz proporcev človeškega telesa


Kipi so lahko samostojni ali del arhitekture. Tudi kiparske podobe na pročeljih stavb so lahko reliefne ali pa prosto stoječe. Pri tem govorimo o arhitekturnem kiparstvu. Glede na velikost kipov ločimo malo in veliko plastiko.
Mala plastika so kipi, ki jih postavimo v notranje prostore. Izdeluješ jih tudi pri pouku likovne umetnosti.

Velika plastika so večji kipi, ki so postavljeni v odprtem prostoru, zunaj. S svojo prisotnostjo oplemenitijo urbani ali naravni prostor. Kadar so posvečeni v spomin pomembnim dogodkom ali osebnostim, jih imenujemo spomeniki. Takšno kiparstvo se imenuje spomeniško kiparstvo. 

<NAZAJ
>NAPREJ74/125