Tolstoj: Starejši brat

Kako se je spor med bratoma končal? Odgovor zapiši v prazno okence.

S katerimi besedami Volodja med prepirom poimenuje svojega brata?

Poved dopolni z obema besednima zvezama iz besedila.

Bil sem samo leto in nekaj mesecev mlajši od Volodja; rasla sva, se učila in igrala zmerom skupaj. Niso naju ločili na starejšega in mlajšega. Toda prav v času, o katerem pripovedujem, sem začel spoznavati, da mi Volodja ni tovariš po letih ne po nagnjenjih ne po sposobnostih. Zdelo se mi je celo, da se Volodja zaveda svojega {prvenstva;to, da da si prvi, najboljši} in je ponosen nanj. Táko prepričanje, morda tudi lažno, mi je vzbujalo {samoljubje;pretirano vrednotenje samega sebe}, ki je trpelo pri vsakem stiku z bratom. V vsem me je prekašal, v zabavah, v učenju, v prepirih, v olikanem vedenju; vse to me je {odtujevalo;čustveno oddaljevalo} Volodju in povzročalo {moralne;take, ki se nanašajo na to, kar je v medsebojnih človeških odnosih dobro ali slabo} muke, ki jih nisem razumel. Da sem takrat, ko so Volodju prvikrat napravili holandske srajce z gubami, rekel naravnost, kako me jezi, ker tudi jaz nimam takih, bi bilo gotovo laže. In ne bil vsakič, kadar se je brat ukvarjal z ovratniki, mislil, da to dela samo zaradi tega, ker bi me rad užalil.

Najhuje me je mučilo, ker sem mislil, da me Volodja razume, pa skuša to skriti.

Kdo ni opazil tistih skrivnostnih nemih odnosov, ki se pokažejo v neopaznem nasmehu, gibu ali pogledu med ljudmi, ki {stanovito;star. tako, ki traja dalj časa} živijo skupaj: med brati, prijatelji, med možem in ženo, gospodarjem in slugo, posebno kadar tu ljudje niso povsem odkriti drug do drugega. Koliko neizgovorjenih željá, misli in strahu izraža en sam bežen pogled, ko se boječe in neodločno srečajo vaše oči.

Morda pa sta me slepili v tem odnosu moja prehuda občutljivost in nagnjenost k {analizi;razčlenjevanje}; morda Volodja sploh ni čutil istega kakor jaz. Bil je ognjevit, odkrit in nestanoviten v svojih navdušenjih. Navduševale so ga najrazličnejše stvari in predajal se jim je z vso dušo.

Kar nenadoma ga je obsedla strast za podobami; slikal jih je sam, nakupil za ves svoj denar, prosil zanje učitelja risanja, očeta in babico. Potem je začel zbirati razne predmete za okras svoje mize – stikal je za njimi po vsej hiši, nato se je spet vrgel na romane, ki jih je dobival naskrivaj, in bral cele dneve in noči ... Nehote sem se navdušil za njegove strasti, toda bil sem preponosen, da bi ga posnemal, ter premlad in nesamostojen, da bi si izbral svojo pot. Nobeni stvari pa nisem bil tako nevoščljiv kakor bratovemu srečnemu, plemenitemu in odkritemu značaju, ki se je posebno ostro pokazal v najinih sporih. Čutil sem, da ravna dobro, toda posnemati ga nisem mogel.

Nekoč, ko je najbolj ognjevito zbiral razne predmete, sem prišel k njegovi mizi in po nesreči razbil prazno stekleničko.

»Kdo te je prosil, da šariš po mojih stvareh?« je rekel Volodja, ko je stopil v sobo in opazil nered, ki sem ga bil naredil med lično okrasno ropotijo na njegovi mizi. »In kje je steklenička? Gotovo si jo ...«

»Po nesreči sem jo prevrnil, pa se je razbila; menda ni take škode?«

»Prosim te, da se nikdar več ne dotikaš mojih stvari,« je rekel, začel sestavljati kosce razbite stekleničke in jih potrto gledal.

»Prosim, nikar ne ukazuj!« sem odgovoril. »Če sem razbil, sem pač razbil, kaj se bova pričkala!«

In sem se prav prisiljeno nasmehnil.

»Seveda, tebi je deveta skrb, meni pa ni,« je nadaljeval Volodja in skomizgnil z ramo, kar je podedoval po očetu. »Razbil si, zdaj se pa še smeješ, neznosni otročaj!«
»Jaz sem majhen, ti pa velik, ampak bedast.«
»Ne bom se prepiral s teboj,« je rekel Volodja in me rahlo odrinil.
»Zgini!«
»Ne pehaj me!«
»Zgini!«
»Ne pehaj me, ti pravim!«
Volodja me je prijel za roko in hotel potegniti od mize, jaz pa sem bil že skrajno razkačen – pograbil sem mizo za nogo in jo prevrnil. Vsi porcelanasti in kristalni okraski so zažvenketali po tleh.

»Zoprni paglavec! ...« je zavpil Volodja in skušal ujeti padajoče predmete.

Tako, zdaj je med nama vse končano, sem si mislil gredé iz sobe. Za vekomaj sva sprta.

Reče mu, da je {neznosni;zoprni} {otročaj;paglavec} in {zoprni;neznosni} {paglavec;otročaj} .

Kaj mu je z njimi predvsem očital? Izberi pravilni odgovor.

Da je nesramen in siten.

Da je nezrel in težaven.

Da je predrzen in zloben.

Da je hinavski in otročji.

Kako bi ti ravnal ti, če bi bil na Volodjevem mestu? Ali (in pod katerim pogojem) bi bratu odpustil njegovo ravnanje? Zapiši svoje razmišljanje.

Je odkritosrčen in plemenit.	{Volodja;pripovedovalec}
Navdušuje se nad različnimi stvarmi.	{Volodja;pripovedovalec}
Veliko premišljuje in analizira.	{pripovedovalec;Volodja}
Skriva svoja čustva.	{pripovedovalec;Volodja}
Je navdušen in zavzet.	{Volodja;pripovedovalec}
Je trmast in otročji.	{pripovedovalec;Volodja}

Ponovno preberi besedilo. Katere značajske lastnosti veljajo za pripovedovalca in katere za Volodjo? Izberi pravilni odgovor.

Katera od bratovih lastnosti pride do izraza, ko mu pripovedovalec razbije stekleničko? Izberi jo.

Kaj mu je z njimi predvsem očital? Izberi pravilni odgovor.