Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Med stavki v večstavčni povedi najpogosteje zapišemo vejico. V podredno zloženi povedi sta glavni in odvisni stavek vedno ločena z vejico.
Npr.: Veseli smo, da nas bo obiskal pisatelj Šrut.

Če stoji prilastkov odvisnik sredi glavnega stavka, je od njega ločen z vejico na obeh straneh.
Npr.: Knjiga Lihožerci, ki smo jo prebrali za bralno značko, nas je navdušila.

Znotraj večbesednih veznikov in vezniških besed (medtem ko, potem ko, kljub temu da) vejice ne pišemo.
Npr.: Potem ko sta se pisatelj in šolski novinar dogovorila za obisk, smo pričeli pripravljati prireditev za podelitev bralnih značk.

V priredno zloženi povedi sta stavka med seboj prav tako najpogosteje ločena z vejico.
Npr.: Pisatelj nas bo obiskal 10. aprila dopoldan, in sicer se bomo z njim pogovarjali po 11. uri.

Vejice med stavkoma v priredno zloženi povedi pa ne pišemo, kadar sta stavka povezana z vezalnim veznikom in, ter, z odločevalnim veznikom ali, ali pa, ali – ali oziroma s stopnjevalnima veznikoma ne – ne, niti – niti.
Npr.: Janez je prebral oceno knjige Lihožerci in poklical njenega pisatelja. Ali se boste pogovarjali s pisateljem knjige Lihožerci ali boste intervjuvali avtorico ocene te knjige?

V enostavčni povedi vejico uporabljamo redkeje, in sicer pri naštevanju ter kadar dele stavka povežemo s prirednimi vezniki (razen v vezalnem ali odločevalnem razmerju). 
Npr.: V šoli smo se pogovarjali o uradnih, neuradnih, zasebnih, javnih besedilih.
Npr.: Pavel Šrut ne bo sodeloval na naši prireditvi, ampak samo v intervjuju.

Sporočevalec pa včasih zaokrožene povedi dopolni še z dodatnim podatkom o predmetu, osebi, dogodku ipd., ki v povedi sicer ni nujno potreben. Ta podatek doda zato, da bi naslovnik osebo, predmet, dogodek natančneje predstavljal ali da bi ugotovil, zakaj je pomemben. Od drugega dela povedi je tak podatek ločen z vejico.
Npr.: V šolskem glasilu bomo objavili intervju, opravljen aprila (poved s polstavkom).
Janez Kovač, vodja šolskih novinarjev, bo na prireditvi tudi napovedovalec (poved s pristavkom).

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.


Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ214/547