Obarvanje predmetov je posledica tega, da se iz celotnega vidnega spektra bele svetlobe  (valovne dolžine med 400 in 800 nm) nekateri  pasovi svetlobe absorbirajo v snovi, drugi pa se odbijajo. Kot barve naše oko in možgani zaznajo odbite dele vidne svetlobe.

Pravila aditivnega mešanja barv veljajo za mešanje barvnih svetlob, ki se seštevajo, dokler se ne pojavi bela svetloba.

Aditivno mešanje in model RGB (red, greeen, blue) pojasnjujeta nastanek barv na očesni mrežnici, televizijskih in računalniških zaslonih ter svetlobnih napisih.

Pravila subtraktivnega mešanja barv veljajo za mešanje snovi, npr. barvil in pigmentov. Odbita svetloba se pri tem odšteva, dokler se vse komponente ne absorbirajo, kar oko zaznava kot črno barvo.

Subtraktivno mešanje barv in model CMYK (cyan, magenta, yellow in key – black) je osnova za barvni tisk v tiskarnah, za brizgalne in laserske tiskalnike ter mešanje slikarskih barv.

Podoba sveta je preplet kemijskih in fizikalnih barv. Fizikalne barve so redkejše, pojavijo se zaradi disperzije, interference in uklona svetlobe. Kemijske barve so posledica prisotnosti barvilnih spojin. Obarvanost zagotavljajo nakopičeni π-elektroni v  spojinah, ki imajo v zgradbi molekul prisotnih več dvojnih ali trojnih vezi blizu skupaj. Na barvo snovi vplivajo tudi drugi dejavniki, zlasti pH in prisotnost kovinskih ionov.