Kevlar je poliamid, ki spada v skupino aramidov. Molekule aramidov vsebujejo aromatske skupine in jih odlikujejo izredna trdnost, trpežnost in odpornost proti visokim temperaturam.
Prvič sta ga izdelala Stephanie Kwolek
in Herbert Blades leta 1965. Znan je kot material, iz katerega so
narejeni neprebojni jopiči, poleg tega pa ga najdemo v avtomobilskih
pnevmatikah kot nadomestilo azbesta (npr. za zaščito pred požari).
Zelo zanimiva je možnost uporabe kevlarja za izdelavo zavetišč
pred tornadi, saj so testi pokazali, da lahko prenese udarce večjih
predmetov, ki se gibljejo s hitrostjo več kot 400 km/h. Kevlar se
odlikuje
po izredni trdnosti in trpežnosti. Zanimivo je, da so kemiki dolgo
časa
razmišljali, kako bi ga lahko uporabili za izdelke, saj se je
talil
šele pri 500 °C, obenem pa niso mogli najti topila, v katerem
bi se topil.

Izredna trdnost in trpežnost kevlarja se skriva v njegovi zgradbi. Ima dolge ravne molekule, ki so lahko sestavljene iz milijon monomerov. V molekulah nastopajo aromatske in amidne skupine, ki povečajo trdnost molekule. Molekule v kevlarjevih vlaknih so razporejene vzporedno druga ob drugi, kar še dodatno poveča trdnost in togost. Obenem se posamezni molekule kevlarja med seboj povežejo z vodikovimi vezmi (na sliki so označene s črtkanimi črtami med izseki molekul kevlarja).

Kevlar nastane pri kondenzacijski polimerizaciji 1,4-fenilen-diamina in tereftal klorida, ob tem se izloči klorovodikova kislina.