V tej enoti bomo razmišljali o svetlobi: od kod izvira naravna svetloba na Zemlji, kakšna je vloga Sonca, kje v spektru elektromagnetnega valovanja je vidna svetloba, kako se bela svetloba razkloni na optični prizmi v obarvano svetlobo in zakaj nastanejo mavrične barve.
Barve, ki nas obdajajo, so nam tako samoumevne, da bi kar težko pojasnili, kaj barve pravzaprav so. Pojav barv je povezan s svetlobo. Poleg (1) vira svetlobe so za pojav in zaznavo barv potrebni tudi (2) predmet, ki odbija vsaj del svetlobe, (3) čutilo s čutnicami za zaznavo svetlobe in (4) živčni sistem za prepoznavo zaznanega dražljaja. V zapletenem procesu naše oči in možgani različne valovne dolžine vidne svetlobe prepoznajo kot barve.
Najpomembnejši vir naravne svetlobe na Zemlji je Sonce – ena izmed 100 milijard zvezd v galaksiji Mlečna cesta. Sonce je velika žareča vrteča se krogla razbeljenih plinov, zlasti vodika in helija, brez trdne površine. Sredica je nepredstavljivo vroča, ima približno 15 milijonov stopinj Celzija, temperatura na površini pa znaša okoli 5500 stopinj Celzija. Sonce žari svetlobo že okoli 5 milijard let. Raziskovalci zatrjujejo, da še dolgo ne bo ugasnilo.