Helenizem se je kot obdobje začel leta 334 pred našim štetjem, ko je Aleksander Veliki osvojil Perzijo. Takrat so se grški polisi združili v politično enotno državo. K skupni državi so priključili osvojena ozemlja v Egiptu in Aziji. Središča helenistične kulture postanejo mesta Aleksandrija, Pergamon, Antiohija in Atene, v katerih so cvetele filozofija, znanost in umetnost. Helenistična umetnost je višek dosegla po Aleksandrovi smrti, leta 321 pred našim štetjem, in se ohranila do leta 31 pred našim štetjem.

Zevsov oltar, okoli leta 180 pr. n. št., Pergamon, Muzej v Berlinu
{RAZIŠČI; Razišči, kakšne so značilnosti helenističnega urbanističnega oblikovanja in arhitekture. Kdo je bil Hipodam (Hippodamus) iz Mileta? Ugotovitve zapiši v zapiske, prilepi tudi slikovne primere.}
KIPARSTVO
V grški antiki je bilo kiparstvo izjemno cenjeno. Okoli leta 650 pred našim štetjem so nastale prve monumentalne skulpture. Poleg prostostoječe plastike je nastalo tudi veliko reliefov, ki so krasili številne templje. Vse kiparske umetnine so bile oblikovane v idealnem harmoničnem razmerju (kanon). Uporabljali so marmor in bron.
V arhaičnem obdobju se uveljavita podobi kurosa, golega mladeniča, in kore, oblečene ženske figure.
|
![]() |
| Kuros, okoli leta 525 pr. n. št. |
Kora, okoli leta 500 pr. n. št. |
{RAZMISLI; Kakšne so oblikovne značilnosti arhaičnega kiparstva?}
|
|
![]() |
4.5. Poliklejt, 450–440 pr. n. št., Kopjenosec |