Praslovanščina
Vsem slovanskim jezikom je skupno to, da izvirajo iz praslovanščine, ki se je razvila indoevropščine. Znanstveniki predvidevajo, da se je govoril med 5. in 7. stol. pred štetjem na ozemlju med Baltskim in Črnim morjem, v porečjih Dnepra, Dnestra in Visle. Jezik je imel zaradi selitev ljudstev močan stik z indoiransko in germansko jezikovno skupino. Kljub temu da pisnih dokazov o obstoju praslovanščine ni, so znanstveniki s primerjavami med jeziki ugotovili njene značilnosti.
Razmisli, kako bi se v praslovanščini izgovarjalo tvoje (moško) ime ob upoštevanju zakona o odprtih zlogih.
Poskusi zapisati in izgovoriti svoje ime in priimek ali domači naslov ob predpostavki, da ga sestavljajo mehki soglasniki: p', t', l'.
Praslovanščina se je po selitvi Slovanov po Evropi (5. in 6. stol.) začela deliti v skupine glede na smer potovanja Slovanov iz prvotne domovine. Tako so začeli nastajati posamezni slovanski jeziki, med katerimi je tudi slovenščina. Nekatere praslovanske značilnosti so se ohranile v najstarejših slovenskih pisnih besedilih, Brižinskih spomenikih, ki so nastali konec 10. in na začetku 11. stol., in v stari cerkveni slovanščini, v kateri sta konec 9. in na začetku 10. stol. pisala Ciril in Metod in ki velja za najstarejši zapisan slovanski jezik.
Oglej si zemljevid razširjenosti praslovanščine.