Večina slovenskih besed ima en naglas, zato jih imenujemo enonaglasnice (eno- ali večzložne besede: híša, predstáva, podnébje, pomémben), nekatere besede (zlasti zloženke in sestavljenke) pa imajo več naglasov, zato so večnaglasnice (dvo- ali večzložne besede: drúžbenopolítičen, umétnostnozgodovínski; prábábica, nèbístven). Breznaglasnice ali naslonke so besede brez naglasa: eno- in večzložne oblike pomožnega glagola biti (sem, si, je, bova), eno- in nekateri večzložni vezniki (in, pa tet, ampak) eno- in večzložni predlogi (s, pri, ob,izpod, zaradi), kratke oblike osebnega zaimka in povratnega osebnega zaimka (te, mi, nas; se), nekateri členki (še, že).
V nekaterih primerih so lahko naslonke poudarjene.
Poudarjene naslonke
Izjemoma so lahko poudarjene naslonke (ne naglašene), pri čemer jih naglašujemo z običajnimi naglasnimi znamenji, večinoma s krativcem, npr. Bi šél z námi na večérjo? Bì. – Se nísi učíl matemátike? Nè.
Glasno preberi oba primera. Ali slišiš razliko med poudarjenim in nepoudarjenim členkom že?
|
Si že vstal? Si vstal? Žé? |
Klikni na naslonke.