Deljenje besed
Včasih se nam zgodi, da nam med pisanjem zmanjka prostora za zapis celotne besede, zato jo moramo deliti. Pri tem moramo biti pozorni na to, da v vsakem delu besede stoji vsaj en zlog.
Zlog
Zlog je skupina soglasnikov, ki so zbrani okoli samoglasnika. V zlogu se glasovi/črke razporejajo po naslednjem načinu:
Besede delimo na zloge, katerih nosilci so samoglasniki:
| knji-ga, pi-sa-lo, knji-žev-nost |
Kadar stoji ob samoglasniku več soglasnikov (primer kramp), nastane soglasniški sklop. Zvezo dveh zaporednih samoglasnikov imenujemo samoglasniški sklop (material, kamion).
V slovenskem jeziku ima večina besed vsaj en zlog, izjema pa so nezložni predlogi v, k/h in s/z, ki nimajo samoglasnika, zato jih moramo izgovarjati skupaj z besedo, pred katero stojijo.
Poznamo pa tudi zloge brez zapisanega samoglasnika: vrč, krt, prt. V teh primerih je nosilec zloga nezapisani polglasnik.
Nekateri zlogi vsebujejo samo samoglasnik (brez soglasnikov): o-če, ra-di-o, di-e-ta.
1. Besede delimo po zlogih (npr. ma-ma, mi-zi-ca, je-zik ...).
2. V vsakem delu besede, ki jo delimo, mora biti en samoglasnik in vsaj en soglasnik (npr. za-be-le-ži-ti). Nikoli ne pustimo samo ene črke, četudi je to samoglasnik, in je tudi ne prenašamo v naslednjo vrsto (npr. napačno: u-panje, pravilno: upa-nje, napačno: radi-o, pravilno: ra-dio).
4. Enozložnih besed ne delimo (npr. črv, tri, lep, vem ...).
5. Kratic ne delimo (npr. SAZU, AGRFT ...).
6. Prav tako ne delimo številk in besed z vezajem, ki se začnejo s števko ali črko (npr. 87.956, C-vitamin, 50-letni).
7. Razdelimo lahko tudi dva enaka soglasnika (od-daja).
8. Črk, ki zaznamujejo en glas, ne razdelimo (Schu-ma-cher, ne Schu-mac-her).
V naslednjo vrstico ne prenašamo merskih enot (10 m) in ne ločil.
Prenesi pravilne trditve v zeleno škatlo, napačne pa v rdečo. (Kljukica ob prenosu zaznamuje pravilen odgovor, znak X pa napačnega.)