Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

1. Jasno izražanje namena

Sporočevalec sporoča z natančno določenim namenom oz. ciljem, da bi pri naslovniku nekaj dosegel. Paziti pa mora, da svoj namen izrazi jasno. Le tako ga naslovnik brez težav prepozna. Namen lahko izrazi posredno ali neposredno.

2. Dobro poznavanje teme

Sporočamo samo o tem, kar dobro poznamo. Znanje si izpopolnimo z opazovanjem, branjem strokovnih knjig, učenjem in razmišljanjem. 

3. Upoštevanje prenosnika
V govorjenem besedilu mora govorec spremljati naslovnikovo odzivanje in besedilo sproti prilagajati, da je za naslovnika razumljivo. Pri govornem nastopu je pogosto več ponazoritvenih zgledov. Zapisano besedilo pa je lahko vsebinsko bolj zgoščeno.

4. Ustreznost
Besedilo je treba prilagoditi naslovniku, kraju in času sporočanja. Glede na okoliščine se sporočevalec odloči za uradno ali neuradno besedilo, objektivno ali subjektivno pisanje, izbiro socialne zvrsti jezika in ustrezno besedilno vrsto. 

5. Natančnost
Pri sporočanju podajamo samo resnične podatke. Pri tem pazimo, da poimenovanja zanje natančno izberemo.

6. Jasnost

Besedilo mora biti jasno in razumljivo. Jasno morajo biti izražena pomenska/logična razmerja. Besedila so jasnejša, če so podatki v njih predstavljeni urejeno in z vidnimi nebesednimi spremljevalci.

7. Jedrnatost

Navajamo le podatke, ki so za razumevanje besedila potrebni ali ki besedilo dodatno ponazorijo, izogibamo pa se t. i. zastranitvam.

Podatkov ne ponavljamo po nepotrebnem. V govorjenih besedilih jih ponovimo, če s tem olajšamo razumevanje, vendar jih ne ponovimo dobesedno. Izogibamo se mašilom.

8. Živost
Besedilo ne sme ponavljati besed in enakih stavčnih vzorcev, kot so ki-jevski in da-jevski odvisniki, ter kopičiti rodilnikov in glagolnikov. Izjema je ponavljanje v poeziji in reklamah. Besedilo lahko poživimo z zgledi, navedki, pregovori in vprašanji.

9. Naravnost

V besedilu ne sme biti izumetničenosti, ki se kaže v presežnikih in drugih pretiravanjih, neupravičenih manjšalnic, bizarnosti (drznih in nenaravnih primer), nasičenosti, ki se kaže v preobloženosti z mislimi in besedami, izmišljenih besed in kopičenja kratkih stavkov.

10. Upoštevanje jezikovnih pravil
V javnih in uradnih besedilih moramo uporabljati besede slovenskega knjižnega jezika in upoštevati slovnična, pravopisna in pravorečna pravila, ki jih najdemo v jezikovnih priročnikih. Izogibati se moramo nepotrebnih tujk, popačenk, starinskih, narečnih in vulgarnih izrazov.

Reši rebus. Klikni na slike, in ko se okoli črtic pojavi okvirček, vtipkaj črke. Dobil boš izraz za eno od načel uspešnega sporočanja.


<NAZAJ
>NAPREJ139/442