Povzetek

Nastanek Biblije sega v 7. stoletje pred štetjem, vendar se takrat še ni imenovala Biblija, ampak Stara zaveza. Beseda 'Biblia' se je prvič pojavila v latinskih prevodih (Biblia sacra, svete knjige). Stara zaveza je pisana v hebrejščini, grški prevod se imenuje Septuaginta. Grki so prevodu dodali še 14 knjig, imenovanih apokrifi. Avtor prvega latinskega prevoda Biblije, ki se imenuje Vulgata, je sv. Hieronim.  Biblija vsebuje besedila, ki bi jih danes z literarnega stališča uvrstili v epiko in liriko.

Besedil v vezani obliki je več v Stari zavezi. Med vidna besedila Stare zaveze lahko umestimo Visoko pesem, ki so jo sprva pripisovali kralju Salomonu, kasneje pa so odkrili, da je besedilo nekaj stoletij mlajše in ga ni mogel ustvariti Salomon. Visoka pesem je hvalnica ljubezni in je ena najlepših pesmi svetovne literature sploh. V Biblijo je umeščena, ker so jo imeli za prispodobo zaroke boga z izvoljenim ljudstvom. Pesem se odlikuje s slogovno bogatim pesniškim izražanjem.

Stara zaveza vsebuje knjigo psalmov. Psalme so peli Židi v sinagogah, kasneje pa tudi tudi kristjani v cerkvah. Psalm govori o osnovnih odnosih človeka do boga. Lahko je tožba, prošnja, čaščenje, hvaljenje ali zaupanje – predvsem pa je to slovesna, slogovno bogata pesem, himna ali hvalnica.

Med pridigami, ki jih vsebuje Nova zaveza, izpostavimo dve, to sta Izgubljeni sin in Svatba v galilejski Kani. V prilikah je sporočilo ponazorjeno s prispodobo.