Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Judovsko književnost imenujemo tudi hebrejska, starožidovska, židovska ali starojudovska. Temeljno delo te književnosti je Sveto pismo ("knjiga vseh knjig"). Sestavljata jo Stara in Nova zaveza. Judje za sveto knjigo priznavajo le Staro zavezo, kristjani pa priznavajo obe. Stik med obema zavezama je mit o odrešeniku (Kristusu).

Nastanek Biblije sega v 7. stoletje pred štetjem, vendar se takrat še ni imenovala Biblija, ampak Stara zaveza. Beseda 'Biblia' se je prvič pojavila v latinskih prevodih (Biblia sacra, svete knjige). Stara zaveza je pisana v hebrejščini, grški prevod se imenuje Septuaginta. Grki so prevodu dodali še 14 knjig, imenovanih apokrifi. Avtor prvega latinskega prevoda Biblije, ki se imenuje Vulgata, je sv. Hieronim.  Biblija vsebuje besedila, ki bi jih danes z literarnega stališča uvrstili v epiko in liriko.

Besedil v vezani obliki je več v Stari zavezi. Med vidna besedila Stare zaveze lahko umestimo Visoko pesem, ki so jo sprva pripisovali kralju Salomonu, kasneje pa so odkrili, da je besedilo nekaj stoletij mlajše in ga ni mogel ustvariti Salomon. Visoka pesem je hvalnica ljubezni in je ena najlepših pesmi svetovne literature sploh. V Biblijo je umeščena, ker so jo imeli za prispodobo zaroke boga z izvoljenim ljudstvom. Pesem se odlikuje s slogovno bogatim pesniškim izražanjem.

Stara zaveza vsebuje knjigo psalmov. Psalme so peli Židi v sinagogah, kasneje pa tudi tudi kristjani v cerkvah. Psalm govori o osnovnih odnosih človeka do boga. Lahko je tožba, prošnja, čaščenje, hvaljenje ali zaupanje – predvsem pa je to slovesna, slogovno bogata pesem, himna ali hvalnica.

Med pridigami, ki jih vsebuje Nova zaveza, izpostavimo dve, to sta Izgubljeni sin in Svatba v galilejski Kani. V prilikah je sporočilo ponazorjeno s prispodobo.

Jezus se je namreč izražal v prilikah, da bi ga ljudje lažje razumeli. Poleg prilik poznamo še parabole (so izmišljene in pripovedujejo o nenavadnih primerih) in zglede (verska misel je ponazorjena z zgledom, torej je poglavitno prepoznavanje pravilnega dejanja, ne pa prepoznavanje verske resnice).

Poveži naslove književnih del iz judovske književnosti z značilnostmi v desnem stolpcu.


Svatba
v
galilejski Kani
legenda, ki pripoveduje o prvem čudežu Jezusa Kristusa
Psalm 129 (130)
biblijska pesem, zgrajena iz distihov, z bogato metaforiko
Prilika o izgubljenem sinu
svetopisemsko besedilo, ki s primerom iz vsakdanjega življenja ponazori versko resnico
Visoka
pesem
ljubezenska pesem, v kateri izpovedovalec opeva dekletovo lepoto
<NAZAJ
>NAPREJ296/442