Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Ljudsko pripovedništvo
V ljudsko pripovedništvo spadajo pravljice, legende, bajke, pripovedke, zagovori in pregovori. Nekateri motivi ljudskega pripovedništva so vplivali na besedila umetnega slovstva.  To so motivi zgodovinskih pripovedk (Atila, Miklova Zala, Kralj Matjaž, Peter Klepec) in razlagalnih (aitioloških) pripovedk (Rabeljsko jezero, Zlatorog, Od kdaj ima zajček kratek rep).

Legende so nastajale na osnovi krščanskega izročila. Znani legendi sta Sveti Lukež ter Kristus in sveti Peter. Tako kot legende so se uveljavljale pravljice. Pravljice so lahko čudežne (Zlata ptica, O treh grahih, Na drevesu brez imena), realistične (Spretni tat, Stare štorije o možu in ženi) in živalske (Lisica in lev, Pes in zajec, Tri račice). Basni so ljudske pripovedi, v katerih živali ponazarjajo moralni nauk (Trava in mravlja). Bajke so bile v slovenskem ljudskem slovstvu redke (Začetek sveta, Zemlja plava na vodi, Vesoljni potop in Kurent).
Med izvirnejša besedila ljudskega slovstva štejemo pripovedke z bajčno, legendarno, junaško ali razlagalno vsebino, saj se navezujejo na določen čas, kraj, razmere in običaje.

Vesoljni potop in Kurent je ena redkih slovenskih ljudskih bajk, v kateri nastopa božanstvo. Govori o vesoljnem potopu kot kazni za človeško pokvarjenost in hudobijo. Eden od štirih preživelih je splezal na vinsko trto, ki je segala do neba. Kurentu sta bili všeč človekova iznajdljivost in dejstvo, da je izbral drevo, ki je bilo posvečeno prav njemu, Kurentu, zato mu je podaril vinsko trto in ajdo. Človeški rod se je spet razširil po svetu, stari Slovani pa so radi častili svojega dobrotnika Kurenta, boga veselja in vina.

Tako kot ljudske pesmi imajo tudi pripovedi več različic. Kurent je največkrat veseljak, zvijačnež in godec. Znana je tudi pravljica Kurent, ki dokazuje, da je Kurent svojo norčavost iz poganskih časov ohranil tudi v krščanstvu, saj je s svojo prebrisanostjo ukanil celo Smrt, hudiča in svetega Petra.

 

Dopolni manjkajoče podatke v preglednicah.


<NAZAJ
>NAPREJ422/442