Spremenil(a) se je:
| rima. | ritem. | pomen besedila. |
Nazadnje Abduraman predse pokliče še derviša. Preberi konec pesmi.
|
Stopi predenj stari Ali Rašid: |
»Leka iščeš, mladi Abduraman, leka rad bi, ki nesmrtnost daje, pil zdravilo, ki ti večnost daje? Iskal leka takega pri vračih, iskal že si ga pri čarodejih – prevarili pa so vsi te kruto … Sam imaš jo čašo čarodejno, sam naredi pitje si nesmrtno! Čaša tvoja je – življenje tvoje! |
Sam napolni z večnosti jo lekom! Čaša tvoja je življenje tvoje. Vlivaj vanjo vsak dan dobra dela, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino! Zlega {čina;dejanja} pa ni jedna kaplja v čašo níkdar ti ne kani {toto;to}! Prej ne nehaj vlivati v posodo, dokler polna ti ne bo do roba, dokler polna čisto ni do – groba! ... Truplo tvoje pač strohni v {gomili;grobu}, ali čaša tvojih del ostane! |
Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal – v delih svojih živel sam boš večno!...« Knjiga sveta je pred njim odprta, a ne čita mi kalif korána, zre za starcem, ki čez prag odhaja, zre za njim, sam sebi si šepeče: »Ta utegne biti čaša prava, čaša tvoja, modri Ali Rašid!« |
Kateri dve derviševi lastnosti je pesnik z njimi poudaril? Odgovori.