![]() |
Večino karboksilnih kislin najdemo v naravi. Glavni viri karboksilnih kislin so sadje in zelenjava. Karboksilne kisline nastajajo tudi pri različnih naravnih procesih, npr. pri kisanju mleka ali zelja. |
Kemijsko karboksilne kisline poimenujemo tako, da alkanu dodamo končnico -ojska kislina.
Npr. metanojska kislina (HCOOH) ima v molekuli en ogljikov atom − izhaja torej iz metana. Ime kisline tvorimo tako, da korenu imena metan- dodamo končnico -ojska (torej metanojska), nato dodamo še kislina in dobimo metanojska kislina.
Karboksilne kisline mnogokrat uporabljamo v prehrambeni industriji; ocetno kislino kot začimbo in za konzerviranje pa tudi pri sintezi polimerov, proizvodnji barvil, zdravil in dišav; vinsko kislino kot dodatek pri izdelavi sadnih sokov, marmelad in drugih sadnih živil. Deluje kot antioksidant, preprečuje spremembo barve živila, poudari kisel okus živila in sodeluje pri procesu želiranja. Skupaj z natrijevim hidrogenkarbonatom je v pecilnem prašku. Pri peki zaradi reakcije nevtralizacije nastaja ogljikov dioksid, ki rahlja testo. Mravljinčna kislina je zelo jedka in jo dodajajo sredstvom za odstranjevanje vodnega kamna. Skoraj 85 % proizvedene mlečne kisline se uporablja za živilsko industrijo kot konzervans in sredstvo za kisanje.
|
Formula / |
Ime po nomenklaturi IUPAC | Vir |
|
HCOOH |
metanojska kislina |
tekočina v zadku mravelj |
|
CH3COOH |
etanojska kislina | kis |
|
CH3CH(OH)COOH |
2-hidroksipropanojska kislina | kislo mleko, kislo zelje |
|
CH3CH2CH2COOH |
butanojska kislina | surovo maslo |
|
CH3CH2CH2CH2COOH |
pentanojska kislina | baldrijan |
|
CH3CH2CH2CH2CH2COOH |
heksanojska kislina | surovo maslo, olje |