Gotica, z drugim imenom gotska minuskula, je različica latinice, nastala pod vplivom gotike.
Bohoričica
Primož Trubar se je kasneje odločil za drugo pisavo, imenovano humanistična pisava (humanistična latinica), k temu ga je pregovoril škof Vergerij. V tej pisavi sta bili leta 1555 ponatisnjeni njegovi knjigi Katekizem in Abecednik. Trubar je to pisavo nekoliko priredil, saj za nekatere slovenske glasove ni bilo dovolj ustreznih črk (npr. č, ž, š, i, j, s, c, z).
Humanistično latinico, v kateri je pisal Trubar, sta kasneje priredila Sebastijan Krelj in Adam Bohorič. Nad humanistično pisavo je prevladala bohoričica. Uporabil in opisal jo je Adam Bohorič v prvi slovnici slovenskega jezika (Zimske urice, 1584).
Njena posebnost so bila dvočrkja za šumevce:
| današnja gajica |
c |
z |
s | č | ž |
š |
| bohoričica | z | s | ∫ | zh | sh |
∫h |
Bohorič je zahteval dosledno pisanje polglasnika s črko e, npr. smert, vert (namesto smrt, vrt). Nekateri pisci so ločevali ozki in široki e, tako da so širokega zapisovali z znakom ę.
Za predlogi, ki se pišejo z eno črko, se je v bohoričici uporabljal opuščaj ('): k'tebi, v'roki.