Neknjižne zvrsti jezika so:
Pokrajinski pogovorni jezik
Napiši kratek sestavek o tem, kako bi se ustno opravičil učitelju, naj te danes ne vpraša, ker si imel včeraj močan zobobol in si zvečer obiskal dežurnega zobozdravnika.
V drugem sestavku napiši, kako bi se ustno opravičil prijatelju, ker zaradi te zdravstvene težave nisi mogel z njim v kino.
Katero socialno zvrst si uporabil v 1. zapisu?
Katero socialno zvrst si uporabil v 2. zapisu?
Pokrajinski pogovorni jezik je bliže narečju kot knjižnemu jeziku. Uporablja se za vsakdanje pogovore o neuradnih, zasebnih temah. Uporabljajo ga ljudje različnih starosti in vanj vključujejo tudi besede iz žargona, slenga, redkeje iz narečja. Prebivalci večjih mest (to so pogosto središča pokrajin oz. narečnih skupin) za vsakdanje, praktično sporazumevanje uporabljajo t. i. mestne govorice. Pokrajinski pogovorni jezik je splošnejši, nadnarečen, značilen za širše geografsko območje.
Pokrajinski pogovorni jezik uporablja izraze, ki se močno razlikujejo od izrazov na drugih pokrajinskih območjih. Največje razlike med pokrajinskimi govori so v besedišču (toti – štajerski pogovorni jezik, tle – ljubljanska mestna govorica, oštja – primorski pogovorni jezik), v glasoslovju (glas ü – prekmurski pogovorni jezik) in skladnji (besedni red: npr. v prekmurskem pogovornem jeziku: To sem ne znal.). Nekateri pokrajinski pogovorni jeziki ločijo melodijo, zato Korošce, Gorenjce in Dolenjce prepoznamo po pokrajinski pripadnosti, čeprav govorijo knjižno ali knjižno pogovorno. Zaradi precejšnjega ločevanja od knjižnega jezika teh zvrsti ne uporabljamo pri javnem nastopanju, pred večjim številom ljudi in ne v zapisanih besedilih.
Pokrajinske pogovorne zvrsti so: