Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Literarne zvrsti in vrste

Lirika zajema izpovedna leposlovna dela, v katerih lirski subjekt izpoveduje svoja čustva ali misli. Večji del lirike predstavlja pesništvo. Poglavitna značilnost lirike je čista subjektivnost v obliki notranjega (tihega ali tudi na videz glasnega) govora. Objektivnost v obliki pravega zunanjega govora in zunanjega sveta sta ji podrejeni ali pa manjkata. Vrste lirskih besedil so npr. soneti, glose, gazele, psalmi, himne, slavospevi, žalostinke.

V epiki avtor pripoveduje zgodbo o zunanjih dogodkih (potres, izseljevanje, vojna ... ) ali notranjem svetu književnih oseb. Ločimo tri tipe pripovedništva: čisto ali epsko, lirsko in dramsko pripovedništvo. Primer epskega pripovedništva je Tolstojeva Vojna in mir. Lirsko pripovedništvo postavlja v ospredje notranjo subjektivnost oseb, s tem se na videz približuje liriki (Cankarjeve Podobe iz sanj). Dramsko pripovedništvo uporablja glasen govor, monologe in dialoge. S tem se približuje dramatiki, vendar ostaja v okvirih pripovedništva. Vrste daljših epskih besedil so epi, novele, povesti v verzih, povesti, romani. Krajša epska besedila so anekdote, bajke, balade, basni, legende, pravljice, pripovedke. Napisana so lahko v verzih ali v prozi.

Dramatika temelji na dramatičnosti, ki nastane z nasprotji in napetostmi med dramskimi osebami. Dramska dela prikazujejo dogajanje in so namenjena dramski uprizoritvi (v gledališču). Dramatika je sinteza lirike in epike, ker združuje v sebi lastnosti obeh, vendar v posebni obliki, značilni le za dramatiko. Vrste dram so tragedije, komedije, farse, burke, poetične drame.

Dopolni tabelo z manjkajočimi podatki o pripovedovalcu (avtorju).

vrsta pripovedovalca
značilnosti
vsevedni ali avktorialni
Ima pregled nad vsemi dogodki , o osebah ve vse. Dogajanje spremlja s komentarji .
prvoosebni
Pripoveduje o tistem, kar je sam doživel.
personalni
Pripoveduje o dogodkih tako, kot jih doživlja ena od oseb . Govori le o tistem, kar vidi, sliši, doživlja oseba.
avtorski
Enačimo ga z realnim piscem besedila.
fiktivni
Pripovedovalec je izmišljen , zgodbe ne pripoveduje avtor , ampak nekdo drug.
brezosebni
Pojavlja se v modernem romanu .

Poišči dva "vsiljivca", ki ne sodita v epiko. Če klikneš nanju, se obarvata zeleno.


ep, roman, sonet, povest, črtica, basen, novela, himna, pripovedka, pravljiica, legenda
Št. napačnih poskusov: 0

<NAZAJ
>NAPREJ226/442