Vrnimo se k primeru iz uvoda. Ugotovili smo, da bi za natančnejše rezultate potrebovali funkcijo, ki bi opisovala dani pojav.
Označimo z $n$ število razpolovnih dob in z $D$ delež radioaktivnega izotopa $C_{14}$ v najdbi. Zapišimo podatke v preglednico in poiščimo formulo $D(n)$, za računanje deleža $C_{14}$ po preteku $n$ razpolovnih dob.
| $n$ |
$0$ | $1$ | $2$ | $3$ |
$4$ |
$5$ |
... |
$n$ |
| $D(n)$ | $1$ |
$\frac{1}{2}$ | $\frac{1}{4}$ |
$\frac{1}{8}$ | $\frac{1}{16}$ |
$\frac{1}{32}$ | ... |
? |
V predpisu, ki smo ga dobili $D(n)=(\frac{1}{2})^n$, nastopa spremenljivka $n$ v eksponentu potence, zato taki funkciji pravimo eksponentna funkcija.
Eksponentna funkcija je realna funkcija $f: \mathbb{R}\to\mathbb{R}$, podana s predpisom $f(x)=a^x$, kjer je $a\in\mathbb{R}^+\backslash\{1\}$. $a$ imenujemo osnova eksponentne funkcije.
Smiselno je definirati eksponentne funkcije z osnovami $a>0$ in $a\neq1$. V nadaljevanju si poglejmo, kaj se zgodi v primeru, če je osnova a negativna ali pa enaka $1$.
Preslikava $f: \mathbb{R}\to\mathbb{R}$; $f: x\mapsto (-1)^x$ ni realna funkcija.